Sendvič za kosilo

Sendviči so nezdravi, pika. In sendviči “pašejo”, pika. Vsi nutricionisti opozarjajo, da so najhujše za naše telo, poleg sladkih pijač, predelane mesnine.  Kako je že zadnjič rekla ena na televiziji, ne jesti ničesar, česar ne vidite v naravi.

A pri nas se sendvičem ne odpovemo kar tako. In, če daš v sendvič nekaj, kaj vidiš v naravi, si ga lahko potem z užitkom privoščiš, right?

Najlepše je, da notri paše vse živo. Lahko je vegi, lahko je zdrav, lahko je z različnimi vrstami mesa, poljubnimi omakami in najbolj priljubljeno žemljico. Moja izbira so bile tokrat koruzne copate, naslednjič jih pa sigurno naredim sama. In to pirine ali ajdove.

Skratka prepustite se svojim željam in si napravite vaš najokusnejši sendvič.

Esihflajš iz govejega jezika

Velika noč. Polna trpljenja. Tudi za naše želodce. Težka, prekajena hrana, potice takšne in drugačne in pirhi. Polno pirhov. Pri nas imamo radi veliko noč. Vsak od nas obožuje svojo vrsto potice. Vsako veliko noč, so na mizi vsaj makova, orehova in skutina. Potem si jaz še vsako leto namislim kakšno posebno. Letos si je nisem. Sem se raje lotila mesa. Da ne bo vsako leto šunka v testu. Letos je bila šunka posebej, hren posebej in odlični domač pirin kruh posebej.

Za tisto piko na i, ker si tak praznik to zasluži, pa tale poseben esihflajš.

Še vedno se spomnim, kako sem čudno opazovala in se zgražala nad mojimi, ko so pri dediju ob ponedeljkih z vsem možnim apetitom mazali skledo esihflajša.

Očitno se staram, saj sem jo mazala kot divja 🙂

Velikonočne košarice

Mami angino, otrok pa vnete oči. Tako se je začel naš teden. To bi mogli prepovedat, da so mame malih otrok bolne. Pa naj se javi mami, ki se ne strinja!

Moj mali fant je sicer pozoren kot je, iskal možnosti, kako pomagat bolni mami. Je bil prav posrečen. Mami pojdi si roke umit, bo takoj boljše 😀

No, kakorkoli, “pregurala” sva do sredine tedna, oba kolikor toliko zdrava in glede na to, da je zunaj močno pihalo, sva sprehod in nabiranje forzicije za okras in osvežitev kuhinje preložila in raje ustvarjala kar v kuhinji.

Velika noč je pred vrati in te krasne male košarice so ravno prav za polepšat mizo za praznične dni. Pa še noro dobre so!

Ker je fajn poleg klasike dodati še kaj novega.

Kaj pa vi, ste že pobarvali pirhe? Mi ne odstopamo od naravnih barv čebule in terana. Naravno in najlepše!

 

 

Solata iz leče

Pri naši hiši so stročnice najredkeje uporabljeno živilo. Žal je tako. Moja fanta bijeta bitke za grah, za stročji fižol se še nekako največkrat odločimo. Navaden fižol je edina hrana, ki je nobeden od naju res ne mara. Jaz jih imam še kar nekaj na seznamu, moj dragi se pa večino razen fižola, vampov in jetrc vsega loti. In takšne imamo tisti za štedilnikom najraje.

Enkrat sem se že lotila enolončnice iz leče, pa smo jo kar pridno pojedli, tokrat pa sem se ponovno lotila priprave te solatke, ki smo jo jedli pri Azri.

Kaj je najlepše pri njej. Odpremo hladilnik in namečemo notri kar imamo. Lahko je glavna jed, priloga ali večerja. Pripravljena je v hipu in dandanes so takšne jedi najbolj praktične.

Koroški povitnek s skuto zapečen v pečici

Štruklji ali štrudelj? Kaj narediti? Oboje obožujemo. Jaz bi štruklje jedla v vseh oblikah, rada imam sladke skutine, orehove, ajdove, seveda se pa ne branim tudi slanih za prilogo.

Za štrudelj je navijal naš najmlajši, ker je zadnjič babi naredila najboljšega z borovnicami. Med brskanjem in razmišljanjem kako smo sploh prišli do štrukljev, sem našla članek, kako so s tem v bistvu začeli na koroškem, in jim pravzaprav ne pravijo štruklji ampak povitnek. Glede na to, da je moje Velenje precej blizu koroške sem se odločila, da poskusim tudi jaz narediti tale povitnek. Malo po svoje. Koroška ali ne, tale se bo še jedel pri nas.

Koruzna juha s piščancem

Po mehiško. Vsaj približek z izboljšavami po moje.

Ker se tale zima noče in noče posloviti, še vedno jemo čorbice in podobne zadeve. Da nas pogreje.

Koruzo imamo pri nas radi na vse načine. Sploh, če je tista izpod kresa za prvega maja. Tista, ki jo narabutaš pri sosedu, če se to sploh še da, tako kot se je včasih. Zdaj bog ve, na kateri inštituciji pristaneš.

Prav pogrešam tiste čase, ko smo se šli brezskrbno igrat pred blok, skakali po drevesih in rabutali sosedova drevesa. Danes pa samo še gledamo, kako se mimo nas, konkretno mimo našega vrtca vozijo čudaki in opazujejo nas in naše otroke.

Mogoče nismo bili napredni, se ni dalo pozimi kupiti jagod in poklicati halo pice, smo bili pa varni in smo si lahko narabutali koruzo, za takšno juhco.

Nostalgija po moderno je tale juhca, ja 🙂

Piščančji paprikaš

Vsak od nas ima sigurno vsaj eno jed, ki mu je zelo pri srcu. Tisto, ki jo je kuhala zlata babica. Pa, ki jo ti lahko narediš 3574 pa ne bo nikoli takega okusa. Ni šans, pa tudi, če je babi zraven pa mi govori kaj naj delam. No in paprikaš je moja takšna jed.

V bistvu sem ga enkrat probala naredit, pa nikoli nebi uganil, da je to ista jed, kot od babi. Pa sem rekla, da mi pač ne gre, da tega ne bom nikoli več kuhala.

In kaj bi brez Murphya…seveda moj fantič najraje v vrtcu je paprikaš…mami a bos stuhala paplikaš?

Pa smo tam, piščanec v loncu, babi na telefonu, otrok in mami pa srečna, ker jesta svojo ljubo jed.

Le dragi ni bil najbolj vesel, ker kje sem pa še vidla, da se kuhana kura je? ????

Rumove lunice

Je tako enostavno pecivo, ki ga z lahkoto naredijo tudi otroci. Sicer lahko potem le gledajo, kako se starši bašejo, a če rum zamenjamo s kakšnim sokom, si ga lahko privoščijo tudi sami.

Pri nas je to pecivo must have na vsaki domači fešti. Poleg tega, jih obožuje mamina prijateljica, ki naredi najboljši burek daleč naokoli in jih z veseljem menjam tu in tam.

Tokrat smo jih pojedli, kaj pojedli, požrli tako hitro, da še do babice, ki je dva nadstropja nižje niso prišle 😀

Kot bi rekla moja mami, taka peciva, ki niso takoj za pojest, niso za nas 😉 Ker ko pade cuker, pade cuker.

Vsekakor pa vam priporočam, da se lunic lotite kadarkoli. Pecivo je res enostavno in hitro narejeno. Pa odlično je!

Ohrovtovi zvitki z zelenjavo in filejem trske

Danes je tisti dan, ko pustni, norčavi čas zamenja čas posta. Norčije in maske pospravit za eno leto, in razmišljat, čemu bi se morali odpovedati v tem postnem času. Naj bo letos tisto leto, ko bodo res vsi sneli svoje maske. 😉

Torej, ker nismo ne vem kako katoliško naravnana družina, se tega 40 dnevnega posta ne držimo ne vem kako. Ampak vedno, že od malega, smo na pepelnično sredo jedli ribe. Babi je itak vedno naredila najboljše. In tako je ostalo še meni.

Čeprav mi je prijateljica, ki je bolj “cerkvena” kot mi, povedala, da pravi post ni namenjen odstranitvi mesa iz jedilnika ampak bi se naj teh 40 dni odpovedali nečemu, kar imamo radi. In če samo pomislim, da bi mogla dati stran npr. čokolado za 40 dni, me kar zmrazi,.. no, škodilo mi pa ne bi, vem 😉

Smo pa danes jedli brezmesno kosilo, in to odlično. Vsaj nekaj 😉

In jedli smo ga na posebnih krožnikih. Krasni krožniki z nežnim vzorcem rožic so iz keramike Bahor iz Topolšice. Vse kar prihaja izpod njihovih rok je iz srca, z ljubeznijo in z veliko mero dobre volje. Vsi njihovi izdelki so čarobni in Nika s celo ekipo je prava mojstrica. Kaj počnejo in koliko so srčni, lahko preverite tukaj  in tukaj.

Jaffa lolita tortice

A veš tisto, ko se ti na ene teden nabere vse! Ko pripravljaš nekaj posebnega in rabiš ogromno časa in te izza ovinka trešči še škrlatinka našega škrata?

In vse pade v vodo. Recept, ki je pripravljen že nekaj časa, bo počakal na objavo, prav tako vse ostalo delo. Poleg tega sva iz vrtca dobila še nahrbtnik z Leško (naš fant je v skupini Veverice in imajo igračko Leško) in jo moraš cel teden imeti s sabo, saj je treba na koncu oddati poročilo kaj si z njo počel. Kar pomeni tekma staršev, kdo ima več časa, večjo ustvarjalno žilico ipd… kje so tisti časi, ko smo se v vrtcu samo igrali?

Vam je kar cuker padel ob tej objavi? Ravno prav, sledeči recept vam bo rešil življenje 😉